наба́лтывать
verbo
наболта́тЬ
verbo
наболта́тЬ
permalink
набь (v)
набаламутить (vp)
набалда́шник (s. masch.)
набало́ванный (agg.)
набалова́ть (v)
наба́лтывать (v)
наба́лтываться (v)
наба́т (s. masch.)
наба́тный (agg.)
наба́вка (s. femm.)
набавля́ть (v)
набе́дренный (agg.)
набе́дствоваться (v)
набе́гать (v)
набе́гаться (v)
набе́й(ся) (v)
набирать (vi)
набира́ть(ся) (v)
набивать (vi)
I nostri siti
- Dizionario italiano
- Grammatica italiana
- Verbi Italiani
- Dizionario latino
- Dizionario greco antico
- Dizionario francese
- Dizionario inglese
- Dizionario tedesco
- Dizionario spagnolo
- Dizionario greco moderno
- Dizionario piemontese
En français
In english
In Deutsch
En español
Em portugues
По русски
Στα ελληνικά
Ën piemontèis
Le nostre applicazioni mobili
Android

